Po dvigu minimalne plače tisti z najnižjimi dohodki lažje do posojil

Dvig minimalne plače je v preteklosti praviloma pomenil tudi dvig minimalne kreditne sposobnosti. Gre za znesek, ki mora posojilojemalcu ostati na računu, potem ko poplača mesečni obrok kredita.

Do leta 2023 je bil ta znesek neposredno vezan na minimalno plačo, saj je sklep Banke Slovenije določal, da znaša 76 odstotkov minimalne plače. Po strmem dvigu minimalne plače v 2023 je moralo tako posamezniku na računu ostati že 914 evrov.

Po opozorilu bank, da vse več Slovencev težko pride do posojila, je vlada spomladi 2023 sprejela novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema in centralni banki omogočila, da je minimalno kreditno sposobnost vezala na minimalne življenjske stroške.

Od takrat spodnja meja kreditne sposobnosti temelji na minimalnih življenjskih stroških, ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki, ki jih določi centralna banka. Če ima posojilojemalec tudi vzdrževane družinske člane, se minimalni znesek zviša za 248,92 evra na osebo.

Tako je Banka Slovenije sredi leta 2023 izračunala nov znesek minimalne kreditne sposobnosti, upoštevajoč znesek minimalnih življenjskih stroškov Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) iz novembra 2022, ki ga je zvišala za napoved inflacije za leti 2023 in 2024. Seštevek je nanesel 745 evrov, kar je od 1. julija 2023 dalje znesek minimalne kreditne sposobnosti.

Osnovo za izračun zneska minimalne kreditne sposobnosti predstavljajo minimalni življenjski stroški, ki so po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.

Izračun dobili prepozno

Januarja lani so socialni partnerji sprejeli sklep, da se naredi nov izračun življenjskih stroškov, ki ga je po naročilu ministrstva za dela znova izdelal IER. Kljub temu da je izračun pokazal znaten dvig minimalnih življenjskih stroškov s 669,83 evra na 791,07 evra, pa je Banka Slovenije kreditno sposobnost tokrat ohranila nespremenjeno.

Če bi uporabila enak pristop kot leta 2023, bi se moral znesek dvigniti na okoli 830 evrov, kar je še vedno manj od minimalne plače, ki bo po novem tisoč evrov.

Banko Slovenije smo vprašali, kaj je botrovalo odločitvi, da kljub dvigu stroškov prebivalcev ohrani enak znesek. Kot so nam pojasnili, je bil novi izračun stroškov objavljen prepozno. “Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dokument objavilo 22. decembra, kar je bilo s stališča priprave analize in obravnave na seji sveta Banke Slovenije prepozno. V Banki Slovenije smo torej decembra ugotovili, da v takrat znanih okoliščinah zneska ni treba prilagajati in tako ostaja 745 evrov,” so za Forbes Slovenija pojasnili v centralni banki.

Kot pravijo, bi upoštevanje novega podatka o minimalnih življenjskih stroških zahtevalo “temeljito analizo posledic tako za potrošnike kot tudi za banke”, za kar pa zaradi pozne objave ni bilo časa. Naslednjo oceno zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika bo svet Banke Slovenije, v katerem sedijo viceguvernerji Primož Dolenc, Milan M. Cvikl, Tina Žumer in Marko Pahor, izvedel v letošnjem letu.

Ministrstvo za delo je sicer zeleno luč delodajalcev in sindikatov v Ekonomsko-socialnem svetu, da gre v nov izračun minimalnih stroškov, dobilo že januarja lani. A je potencialnim izvajalcem analize povabilo k oddaji ponudb za pripravo izračuna poslalo šele oktobra 2025. Izbranec IER je nato končno različico novega izračuna dostavil 17. decembra, v dneh za tem je bila študija javno objavljena in s tem dostopna tudi Banki Slovenije.

Le ena od varovalk

Ohranjanje nizke kreditne sposobnosti pomeni, da bodo vsi zaposleni, ki se jim bo v februarju dvignila plača, v teoriji bolj kreditno sposobni in se bodo lahko zadolžili za višji znesek. Kot kaže zgornji graf, je bila minimalna kreditna sposobnost pred leti praviloma nekje blizu višine minimalne plače, kar je pomenilo, da so za najslabše plačane posojila nedostopna, zadnja leta pa se to spreminja in imajo tudi tisti na minimalni plači nekaj prostora za zadolževanje.

V teoriji lahko to ustvari tveganje za bančni trg. Namen minimalne kreditne sposobnosti je, da zagotovi, da kreditojemalcu po plačilu obrokov posojila na računu ostane dovolj za preživetje. Zdaj bo vsaj teoretično ta znesek nižji od meje za preživetje, zaradi česar bi se lahko povečal delež slabih posojil.

Podatki sicer kažejo, da je stanje na bančnem trgu vzdržno. Banka Slovenije je v oktobrskem poročilu o finančni vzdržnosti navajala, da se je po prilagoditvi makrobonitetnega ukrepa v letu 2023 delež stanovanjskih in potrošniških posojil, ki so bila odobrena potrošnikom z najnižjimi dohodki, sicer povečal, a ostaja zelo nizek. Kreditno tveganje oziroma delež slabih posojil prebivalstvu pa je nizko.

Zdaj na vprašanje, ali lahko ohranitev zneska minimalne kreditne sposobnosti poveča povpraševanje po posojilih in tveganja, odgovarjajo, da zvišana minimalna plača lahko ob nespremenjeni spodnji meji kreditne sposobnosti poveča razpoložljivi dohodek za servisiranje dolga. “Vendar to samo po sebi ne pomeni samodejnega ali pretiranega zadolževanja zaposlenih z najnižjimi dohodki. Kreditna sposobnost se v praksi namreč vedno presoja celostno, ob upoštevanju razmerja med dolgom in dohodkom, obstoječih obveznosti, ročnosti in obrestnih pogojev ter drugih makrobonitetnih omejitev,” so prepričani v centralni banki.